Obvestila za odrasle

Strateško partnerstvo Mreža: »Upam, da posledice ukrepov ne bodo prehude, ker se bojim, da bomo klecnili ...« - rezultati skupne analize organizacij

23.04.2021

Strateško partnerstvo »Mreža«, ki ga sestavljajo Mladinski center Dravinjske doline, Zavod Vozim iz Celja ter Društvo Novus, Zavod Uspešen.si in Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje iz Velenja, je novembra in decembra 2020 izvedlo anketo o spremembah pri delu z različnimi ranljivimi ciljnimi skupinami v času življenja s koronavirusom. Partnerstvo se je odločilo za raziskavo aktualnega stanja z namenom identifikacije morebitnih sprememb potreb različnih ranljivih ciljnih skupin in organizacij. Glede na izsledke se sedaj lotevajo reševanja novih izzivov v času življenja s koronavirusom. Aktivnosti partnerstva Mreža sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru JR za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2019.

Na anketo je v Velenju, Celju in Slovenskih Konjicah odgovorila 101 organizacija in institucija. Večina jih dela z več kot eno ranljivo ciljno skupino. Te so: osnovnošolski otroci, mladi stari od 15 do 29 let, odrasli, družine, invalidne in starejše osebe, brezposelne in/ali neaktivne osebe (t.j. osebe, ki so brezposelne več kot dve leti) in različni deležniki ter skupine skupaj (društva, zavodi).

 

Večina anketiranih organizacij (79 %) ocenjuje, da so se potrebe ciljnih skupin v času življenja s koronavirusom spremenile. Spremembe, ki so posledica zaprtosti družbe in onemogočanja socialnih stikov, organizacije opažajo na štirih področjih: socialnem in ekonomskem področju, v psihofizičnem zdravju in na področju delovanja organizacije. Nekaj sprememb, pojavov, ki so bili identificirani na omenjenih področjih: konflikti v družini, pomanjkanje socialnih stikov, porast nasilja, (pre)obremenjenost s šolanjem na daljavo/digitalizacijo družbe, poglabljanje izzivov socialno ogroženih, stopnjevanje težav pri osebah z izzivi pri duševnem zdravju, nemotiviranost in neaktivnost, pomanjkanje športne aktivnosti, osamljenost, brezvoljnost, strah, manj prihodkov in povečanje izdatkov, omejenost delovanja in izvajanja aktivnosti, nedoseganje uporabnikov in na drugi strani večje število uporabnikov, spletno izvajanje aktivnosti. Primeri odgovorov so sledeči:

 

  •  »Povečana nestrpnost znotraj družinskih članov, porast nasilja, stopnjevanje težav pri osebah s težavami v duševnem zdravju, težave pri izvajanju stikov, ...«
  • »Poslabšanje duševnega zdravja, osamljenost, strah, jeza. Ljudje so skoraj brez socialne mreže, slabša komunikacija.«
  • »Imamo status humanitarne organizacije. Število družin, ki nas prosijo za pomoč, se je od marca do novembra podvojilo. Zbirali smo rabljene računalnike, z donatorskimi sredstvi smo jih še dokupili in razdelili že več kot 160 računalnikov osnovnošolcem in dijakom iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob paki.«
  • »Splošno zmanjšanje dejavnosti na področju delovanja športnih klubov in društev. Zmanjšana aktivnost in vključevanje vseh navedenih skupin v šport. Nezmožnost delovanja/povezovanja med člani klubov in društev, nezmožnost izvajanja športnih aktivnosti osnovnošolskih/srednješolskih otrok in mladine.«

 

Skoraj vse organizacije (94 %) so svoje delo prilagodile novim okoliščinam. Preostanek organizacij ne deluje predvsem zaradi ukrepov in prepovedi v povezavi z zajezitvijo širjenja koronavirusa in/ali zaradi neprilagodljivosti njihovih programov. Organizacije, ki so se prilagodile, v največji meri poročajo o spletnem izvajanju aktivnosti. Dostopanje do različnih ciljnih skupin v času življenja s koronavirusom je po prilagoditvi aktivnosti različno. Za osnovnošolske otroke in mlade, stare od 15. do 29. let, je prilagoditev aktivnosti pretežno spletna, v manjši meri še preko telefona. Odrasle, brezposelne in neaktivne osebe dosegajo deloma preko spleta, deloma preko telefonskega stika; družine, invalidne osebe ter različne deležnike in skupine se dosega večinoma preko telefonskega stika, spleta, individualne obravnave, manj v živo ob upoštevanju določil in dostave pomoči na dom ali prevzemu te. Starejše osebe se dosega predvsem preko telefonskega stika, manj preko spleta, osebnega stika ob upoštevanju določil in pisnega kontakta po navadni pošti. Primeri odgovorov:

 

  • »Ponudba brezplačne rekreacije za družinske člane; ko je bilo dovoljeno – izvajanje vadb raznih športnih panog v manjših skupinah, motiviranje občanov k športni aktivaciji preko družbenih omrežij.«
  • »Prilagodili smo način VIZ dela; prilagodili smo IKT orodja za čim bolj učinkovito posredovanje učnih vsebin učencem, okrepili stike z učenci, jim določili tutorje za učno pomoč in za pogovore, okrepili sodelovanje s starši, jim ponudili pogovorne ure, ...«
  • »Aktivacija brezplačnega družabniškega telefona.«

 

Polovica organizacij (50 %) ocenjuje, da s svojimi aktivnostmi dosežejo manj uporabnikov in uporabnic. Razlogi za to sodijo v tri sklope: prepovedi v povezavi z epidemijo, digitalna nepismenost in neveščost ter spremembe v psihološkem stanju ljudi.

Tiste, ki dosegajo enako število (28 %) uporabnikov in uporabnic, poročajo o večjem angažmaju pri ohranjanju stika, individualiziranem pristopu, spletnem izvajanju aktivnosti, vlaganju truda v socialna omrežja in ne odrekanju pomoči potrebnim. Razlogi, zakaj manjši delež organizacij (14 %) doseže več uporabnikov in uporabnic, so v osnovi negativni in izhajajo iz povečanja različnih stisk, ki jih je prinesla socialna izolacija in v večjemu angažmaju v obliki širjenja dosega stikov v mreži posameznega uporabnika in uporabnice (predvsem šole zaradi šolanja na daljavo). Primeri odgovorov:

 

  • »Zaradi komunikacijske oviranosti naših članov. Veliko jih nima računalnikov, ne zna uporabljati sodobnih načinov komunikacije.«
  • »Enostavno se ne vključijo v delo, so naveličani vsega, kar se dogaja v tem času.«
  • »Ker je na socialnih omrežjih in na splošno na spletnih platformah trenutno poplava informacij vseh posameznikov, firm in drugih strani, se naše informacije preprosto razgubijo. Aktivisti, ki so prej bolj aktivno sodelovali, jih zdaj veliko težje dosežemo in jih prepričamo, da sodelujejo z nami.«
  • »Ker so bolj osamljeni, so veseli kontakta preko videokonferenc, telefona in elektronske pošte. Po potrebi opravljamo tudi osebno individualno delo.«

 

Več organizacij izraža zaskrbljenost, ker zaradi socialne izolacije in neodzivnosti ne vedo, kakšno je dejansko stanje na terenu. Bojijo se, da ne bodo kos posledicam, ki bodo temu obdobju sledile. Primer odgovora:

 

  • »Upam, da posledice ukrepov ne bodo prehude, ker se bojim, da bomo klecnili ...«

 

Slaba polovica organizacij (46 %) za učinkovito in kvalitetno izvajanje svojih aktivnosti v času življenja s koronavirusom pogreša predvsem racionalizacijo ukrepov in si želi dela v živo ob upoštevanju določil, v manjši meri so organizacije in institucije izrazile potrebo po ustrezni  tehnični opremi (IKT oprema, sredstva za dostop do spletne programske opreme, stabilna povezava, zaščitna oprema, …), nekatere potrebujejo kadrovske okrepitve (redne zaposlitve in prostovoljsko delo) in več informacij iz terena, kaj se s posamezno ciljno skupino dogaja in posledično razmislek, kako pomagati oziroma ciljno skupino v času življenja s koronavirusom doseči. Primera odgovora:

 

  • »Razumevanje nadrejenih, da se vsi soočamo s paleto novih stisk. Tako oni kot mi, bi morali biti v komunikaciji boljši.«
  • »Pomoč institucij predvsem pri programski in tehnični opremi, ki je potrebna za izvajanje aktivnosti na spletu.«
  • »Delamo direktno z uporabniki, prosilci za pomoč, pri čemer smo izpostavljeni okužbam, zato več porabimo za zaščitno opremo, razkužila, maske, kar nam nihče ne povrne.«
  • »Kadrovsko smo prešibki za vse, kar počnemo, zato delamo še več kot prej.«

 

Partnerstvo Mreža ugotavlja, da se je večina organizacij in institucij, ki delajo z različnimi ranljivimi ciljnimi skupinami, prilagodila okoliščinam življenja s koronavirusom. Pri tem seveda ne morejo reči, da so prilagojene vse aktivnosti organizacij in institucij. Predvidevajo lahko, da določene aktivnosti zaradi narave teh, ni bilo mogoče prilagoditi. Zdi se tudi, da prevladuje prepričanje, da se (vsaj nekatere) spremembe ne bodo ohranile tudi po stabilizaciji okoliščin ali celo, da se (v kratkem) pričakuje popolno vrnitev stanja, ki je bilo del našega vsakdana pred koronavirusom. V partnerstvu Mreža menijo, da čakanje morda ne bo prineslo pozitivnega učinka tako za ranljive ciljne skupine kot za organizacije. Na drugi strani je zelo spodbudno, da organizacije poročajo o zelo dobrih rezultatih in pozitivnem učinku izvajanja aktivnosti po prilagojenih načinih dela. Primer odgovora:

 

  • »Tudi v teh časih dosegamo dobre odzive in presegamo realizacijo ciljev ter visoko vključevanje brezposelnih oseb v zaposlitve ter v programe aktivne politike zaposlovanja.«

 

Za izboljšanje stanja bo potrebno razmisliti o načinu, kako digitalizacijo v smislu socialne vključenosti in povezanosti spodbuditi v glavah ljudi. Ugotovitev, da veliko organizacij dosega manj uporabnikov in uporabnic in zato ne ve, kaj se z njimi dogaja, je zaskrbljujoča. Partnerstvo Mreža se bo v nadaljevanju usmerilo v zbiranje dobrih praks vključevanja v različne prilagojene aktivnosti in z informiranjem poskušalo doseči čim več ljudi. Spodbujali jih bodo k vključevanju, saj lahko to v veliki meri oblaži življenje v aktualnem, zahtevnem času. Partnerstvo Mreža je še zapisalo:

 

  • »Povsem normalno je, če se v teh nenormalnih časih počutimo slabo. Na nekatere stvari ne moremo vplivati. Če se vključujemo v raznolike, prilagojene aktivnosti organizacij in institucij, pa nam je lahko veliko lažje. Hkrati lahko pridobivamo nova znanja in kompetence, za katere pred koronavirusom nismo imeli časa.«

 

Pripravilo: strateško partnerstvo Mreža

 

Povezava do celotne analize: klik

Društvo Novus