Novice

Srečanja predstavnikov vlade in nevladnih organizacij, namenjenega okrepitvi sodelovanja z ministrstvi, smo se v petek, 29. julija 2022, udeležili tudi predstavniki 12 regionalnih stičišč nevladnih organizacij.

Med njimi tudi Regionalno stičišče NOVUS, regionalno stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije.

Predsedniku Vlade smo predstavili Mreža za NVO, ki jo sestavlja 12 regionalnih stičišč in predstavljajo podporo nevladnim organizacijam v lokalnem in regionalnem okolju.

Tako kot drugi sektorji potrebujejo in imajo svoje podporne institucije, je z vzpostavitvijo regionalnih stičišč in horizontalne mreže tudi NVO sektor dobil svoje podporno okolje za razvoj sektorja. To je prepoznal tudi zakonodajalec, ki je z Zakonom o NVO in vzpostavitvijo Sklada za NVO omogočil delovanje regionalnih stičišč in drugih podpornih projektov za razvoj in krepitev NVO.

Naši programi so usmerjeni v razvoj lokalnih NVO in kot razvojni partnerji tesno sodelujemo z ostalimi deležniki razvoja v okolju z namenom razvoja sektorja. Prepoznavamo potrebe ljudi v lokalnih skupnosti in se na njih odzivamo z razvojem novih storitev. Samo v zadnjih 3 letih smo stičišča strokovno, organizacijsko in zagovorniško okrepila več kot 150 NVO, ki so razvile več kot 100 novih storitev.

Pomembno področje našega delovanja je tudi vključevanje NVO in civilne družbe v pripravo in izvajanje lokalnih politik, še posebej izpostavljamo podporo občinam pri uvajanju participativnih proračunov kot pomembnega mehanizma sodelovanja občank in občanov pri razvoju lokalnih skupnosti. Za doseganje dobrih razvojnih rezultatov je pomembno medsektorsko povezovanje in sodelovanje, zato smo regionalna stičišča promotor in koordinator številnih skupnih akcij.

Predstavili smo tudi nekaj predlogov za izboljšanje delovanja NVO.

Predlogi so se navezovali na naslednja področja:

1. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in nujnost spremembe pogojev brezplačnega najema prostorov za nevladne organizacije
Poleg javnega financiranja projektov in programov nevladnih organizacij s strani države in občin je pomembna oblika podpore tudi možnost brezplačnega najema prostorov. Pri tem pa predvsem občine v obstoječem Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti trčijo ob omejitve. Zakon določa omejitev trajanja brezplačnega najema do 5 let z možnostjo petletnega podaljšanja ter obvezen pogoj statusa v javnem interesu, ki daje NVO pravico do brezplačnega najema.

Predlagamo spremembo zakona z rešitvami, ki bodo samoupravnim lokalnim skupnostim omogočile bolj fleksibilno odločanje o načinu rabe svojega stvarnega premoženja, torej omogočanje daljšega obdobja brezplačnega najemnega razmerja v prostorih, ki jih namensko določijo za delovanje NVO ter možnost presoje o delovanju nevladne organizacije v javnem interesu na lokalni ravni, saj veliko število lokalnih NVO ne izpolnjuje zahtevnih pogojev za pridobitev statusa pri pristojnih ministrstvih, v svojem okolju pa opravljajo pomembne javno koristne programe, ki jih občine potrebujejo, jih kot takšne prepoznavajo in jih želijo podpreti z možnostjo brezplačne uporabe prostorov. Ukrep, ki ga predlagamo je v interesu lokalnih samouprav, NVO ter občank in občanov, ki so koristniki programov nevladnih organizacij. Smiseln pa je tudi zato, ker se občine vse pogosteje odločajo za investicije v prenovo zgradb, z namenom trajnejšega zagotavljanja prostorov za izvajanje javno koristnih programov brez neživljenjskih administrativnih omejitev, ki otežujejo razvoj programov, organizacij in lokalnih skupnosti.

2. Ustanavljanje pokrajin in vključenost nevladnih organizacij v proces priprave regijske zakonodaje
V regionalnih stičiščih nevladnih organizacij pozdravljamo napore vlade za vzpostavitev pokrajin. Pri tem si želimo strokovno rešitev, ki bo politično sprejemljiva, funkcionalna in hkrati racionalna in bo prispevala k decentralizaciji države, a tudi k smiselni povezanosti območij in ne njihovi pretirani drobitvi. Regijska stičišča so bila od svoje vzpostavitve leta 2008 načrtovana kot del regijskih struktur, žal pa do vzpostavitve regij, kljub večim poskusom, ni prišlo in tako nimamo regijskega sogovornika temveč le veliko število posameznih občin in njihovih vodstev.

Ne samo nevladne podporne organizacije, tudi druge inštitucije bodo z vzpostavitvijo regij in s tem oblikovanih regijskih politik, lažje uresničevale svoja poslanstva, predvsem pa bodo z vzpostavitvijo regij, vsi razvojni partnerji v regiji lahko v večji meri delovali v smeri razvojnega povezovanja in sodelovanja.

Ker bo oblikovanje regij pomembno vplivalo tudi na delovanje in razvoj NVO in organizacij podpornega okolja, apeliramo na vključenost NVO v pripravo regijske zakonodaje.

3. Vključitev mehanizmov za zmanjševanje administrativnih ovir pri črpanju EU sredstev
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o Uspešnosti črpanja sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 ugotovilo, da je bila Republika Slovenija delno uspešna. K tej oceni gotovo prispevajo tudi administrativne ovire, postavljene s strani Republike Slovenije. Evropska komisija ponuja državam članicam širok nabor mehanizmov, ki zagotavljajo učinkovito in hitro črpanje sredstev, na državi pa je odločitev, katere mehanizme bo uporabila.

Ti mehanizmi lahko odločilno vplivajo na sodelovanje NVO pri črpanju evropskih sredstev, npr. mehanizem pavšalnega financiranja za projekte, sklad za male projekte,, predplačila, sofinanciranje lastnega deleža NVO, vzpostavitev kreditnih shem (ugodna povratna sredstva) ipd.

4. Spodbude za razvoj socialne ekonomije
Socialno podjetništvo je generator socialnih inovacij, razvoja storitev, ki jih skupnost potrebuje in zagotavljanja krepitve človeških virov, še posebej na področju zaposlovanja težje zaposljivih skupin prebivalcev. V preteklih letih se prav veliko na tem področju v smislu sistemske podpore države ni zgodilo in je razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji zastal. Socialno podjetništvo potrebuje delujoče podorno okolje, kot ga imamo za klasično podjetništvo, potrebuje spodbude za zaposlovanje in investicije v opremo. Samo s takšnim pristopom se bo lahko razvijalo v želeni smeri, ki je bila v preteklosti začrtana s strategijo in zakonom o socialnem podjetništvu ter prispevalo k blaginji in kvaliteti življenja v državi.