Krizni dogodki/okoliščine sprožijo v ljudeh občutke in stanja, ki kličejo po psihosocialni podpori. Psihosocialna podpora je čustvena in praktična pomoč, ki v oziroma po kriznem (travmatskem) dogodku ali kakršnikoli drugi krizni situaciji pomaga posameznikom in skupinam k normalizaciji socialnega, družinskega in individualnega psihosocialnega delovanja. Na zdravje starejših pa najbolj vplivajo psihosocialni dejavniki, kot so: osebnost, samopodoba, stres, družinska opora in njihova socialna mreža, bivalni pogoji, izobrazba ter spremembe duševnega zdravja.
Prav na to temo je partner strateškega partnerstva Mreža AD UNI3 izvedlo raziskavo. Anketna raziskava Psihosocialni utrip članov AD UNI 3, je bila odlično sprejeta, odziv zelo zadovoljiv in tako pripomogla k boljšemu vpogledu v situacijo starejših v tako težkem času, ki ga karakterizira pandemija.
Izsledki raziskave kažejo da sta skupna imenovalca za ohranjanje pozitivne naravnanosti starejših v tem času aktivno preživljanje prostega časa in dobro razvita socialna mreža. Tudi starejši odrasli v veliki meri priznavajo potrebo po vseživljenjskem učenju (kar 94 odstotkov) vprašanih in se posledično vanj tudi z veseljem vključujejo.
Vladni ukrepi so marsikoga začasno fizično odrezali od družinskih članov in prijateljev, a zaradi strahu in nezaupanja večina starejših še ni sprejela telekomunikacijske tehnologije, ki bi olajšala vzdrževanje stikov. Zelo smiselno bi bilo ozavestiti ciljno populacijo in ji pomagati pri rokovanju s tovrstno tehnologijo. Raziskovalno skupino je zanimalo tudi, kaj potrebujejo starejši za lažje premagovanje situacije, ki onemogoča fizične kontakte in aktivacijo v naši lokalni skupnosti, da bi lažje ohranjali socialno povezanost. Rdeča nit je določena pripravljenost na uporabo sodobnih tehnologij pri vzdrževanju stikov in želja po komunikaciji. Ljudje so res pripravljeni na vseživljenjsko učenje in so v kriznih časih zmožni zapustiti cono udobja ter sprejeti nekaj novega. V zadnjem sklopu raziskave, je bilo vprašanje, kakšen način povezovanja bi bil v času epidemije najbolj primeren in večini se je zdelo najboljše komuniciranje preko elektronske pošte (75 odstotkov).
Celotno analizo in pregled rezultatov lahko preberete na tej povezavi.
Povezava do andragoškega društva: Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje - Domov | Facebook