Novice

Udeleženec natečaja Moja Slovenska zgodba je razkril izjemno ganljivo pripoved, ki jo moramo deliti z vami. V zgodbi se je poimenoval kot dedek Nenad in z nami podelil vpogled v svojo življenjsko pot, ki nas je globoko ganila.

✨ Spomini dedka Nenada ✨

Dedek Nenad je sedel na stari leseni gugalnici v svojem vrtu, ob sončnem popoldnevu, in njegov vnuk Luka je sedel ob njem. Nenad je začel pripovedovati, njegove oči pa so se izgubile v spominih na preteklost.

"Bilo je davnega leta 1965, ko sem bil le 19-letni mladenič," je začel Nenad. "Tisto leto sem zapustil svojo rodno Srbijo in prišel sem v Slovenijo, kjer sem začel novo življenje. Spomnim se, da sem imel velike sanje in želje, in v Slovenijo sem prišel z upanjem v srcu."

Luka ga je z zanimanjem poslušal, medtem ko je dedek nadaljeval. "Prvič sem pristal v Ljubljani, mestu, ki je bilo zame popolnoma novo. Jezik, hrana, kultura - vse je bilo drugačno. A kljub temu sem se počutil dobrodošlega. Slovenci so bili prijazni in strpni, pomagali so mi pri učenju jezika, da sem se lažje vklopil."

Nenad se je spomnil svojih začetkov v tujem okolju. "Najprej sem našel preprosto delo in se trudil, da bi se preživljal. Vendar sem vedel, da moram narediti več. Zato sem se odločil nadaljevati šolanje. Šel sem na večerno šolo in si prizadeval za boljšo prihodnost."

Medtem ko je govoril, je Nenad občutil toplino v srcu, ko se je spominjal svojih izkušenj. "Sčasoma sem spoznal svojo prijateljico, tvojo babico Ano, in skupaj sva ustvarila družino. Imava čudovite spomine na najine skupne trenutke, na tvoje starše, tvoje strice in teto."

Luka je poslušal z odprtimi očmi, ko je dedek nadaljeval. "Sčasoma sem se naučil ljubiti Slovenijo kot svoj dom. To je država, kjer sem ustvaril svoje življenje, kjer sem našel svojo srečo. In zdaj, ko sedim tukaj s teboj, dragi vnuk, se zavedam, kako dragoceno je bilo to potovanje. Ne glede na to, od kod prihajamo, smo vsi ljudje in lahko najdemo svoje mesto pod soncem, če si prizadevamo in se trudimo."

Luka je pogledal dedka Nenada s spoštovanjem in hvaležnostjo ter dejal: "Hvala, dedek, ker si mi povedal to zgodbo. Ponosen sem, da sem tvoj vnuk."

Dedek Nenad se je nasmehnil in objel svojega vnuka. Skupaj sta ostala na gugalnici, ob sončnem popoldnevu, polna ljubezni in spoštovanja do preteklih generacij ter njihovih poti, ki so oblikovale prihodnost.

Dedek Nenad je v svoji mladosti zapustil svojo domovino in prišel v Slovenijo, z iskro upanja v srcu. Njegova pripoved nas popelje v leto 1965, ko je bil 19-letni mladenič, poln sanj in želja. Sprejel je izziv tujega okolja, novih jezikov, kulture in hrane ter se trudil, da bi našel svojo pot. Ko je delil svojo izkušnjo učenja in trdega dela, nam je pokazal, kako pomembno je slediti svojim sanjam in si prizadevati za boljšo prihodnost. Njegova odločitev za nadaljevanje šolanja je bila ključnega pomena za oblikovanje njegovega uspešnega življenja.

A najpomembnejši nauk te zgodbe je, da ne glede na izvor, barvo kože ali jezik, ki ga govorimo, smo vsi ljudje. Nenadova pot je priča temu, kako se trud in odprtost do novih izkušenj lahko spremenita v uspešno življenje in ljubečo družino.

Ta zgodba nas spominja, da smo lahko ponosni na svoje korenine, obenem pa se lahko prilagajamo in rastemo v novih okoljih. Dedek Nenad in njegov vnuk Luka nas učita, da je ljubezen, spoštovanje in trdo delo ključ do uspešnega in izpolnjujočega življenja.

Hvala avtorju  za to neprecenljivo zgodbo in dragocene lekcije, ki jih ste jih delili z nami. Upamo, da vas je ta pripoved prav tako navdihnila kot nas.

Ta zgodba je nastala v sklopu natečaja "Moja slovenska zgodba", ki je del projekta "Povej svojo zgodbo". 

Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo. Kmalu bodo izbrane zgodbe predstavljene v istoimenski e-publikaciji. Spremljajte nas.