Novice

Društvo NOVUS je včeraj, 19. 10. 2023 v svojih prostorih gostilo izjemno dogajanje, ki je pritegnilo pozornost in združilo strastne privrženke slovenščine iz lokalnega okolja. Svetovna kavarna "Povej svojo zgodbo" je bila osrednji dogodek, ki nas je navdahnil k razmisleku o pomenu slovenščine v našem vsakdanjem življenju.

V prvem delu dogodka smo delili rezultate projekta Povej svojo zgodbo, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo.  Uvodni pozdrav sta naredili predsednica društva dr. Selma Filipančič Jenko in vodja projekta Sara Rančan. Nato smo prestopili v svetovno kavarno, ki je bila vodena s strastjo in znanjem naše moderatorke mag. Sandre Bera. Skupaj smo razpravljali o pomembni temi "Slovenščina v vsakdanji rabi", s poudarkom na različnih perspektivah. Delavnice so potekale v treh skupinah: izobraževalci, delodajalci in posamezniki. Ideje so se širile kot svetloba! 🌟💡

Vrhunec dogodka je bila faza refleksije, kjer smo zbrali dragocene zamisli in vpoglede. Ta trenutek je bil odlična priložnost za razmislek o tem, kako še izboljšati naš odnos do slovenščine in prispevati k njenemu razvoju. Izpostavljamo ključne zamisli posameznih skupin in njihove izdelke.

 

Tema: Uporaba slovenščine v vsakdanjem življenju

 

Skupina posameznikov (RUMENI)

Skupina posameznikov je raziskovala temo uporabe slovenščine v vsakdanjem življenju v vlogi posameznikov. 

 

Skupino so sestavljale ženske uporabnice, ki izmenjale in predstavile osebne izkušnje z uporabo slovenščine v vsakdanjem življenju. Nekaj primerov:

-      Nakupovanje: Med nakupovanjem sem se soočala z izzivi pri razumevanju oznak in navodil na izdelkih v trgovinah. Za izboljšanje razumevanja sem se naučila osnovnih besed in fraz, povezanih s hrano in nakupovanjem.

-      Naročanje hrane: Ob naročanju hrane v restavracijah sem se počutila negotovega pri izbiri jedi in komunikaciji s strežbo. S prakso in uporabo osnovnih fraz sem se počasi bolje počutila pri naročanju hrane.

-      Osnovna komunikacija: V vsakdanjem življenju sem se soočala z izzivi pri osnovni komunikaciji, na primer pri pozdravu, zahvali in izražanju osnovnih potreb. S pomočjo prijateljev in sorodnikov sem se naučila osnovnih fraz, ki so mi pomagale pri tej vrsti komunikacije.

-      Iskanje stanovanja: Pri iskanju stanovanja in reševanju stanovanjskih vprašanj sem se srečevala z jezikovnimi izzivi. Pomagalo mi je, da sem se posvetovala s slovenskimi prijatelji in iskala podporo v lokalni skupnosti.

-      Delo in izobraževanje: Pri iskanju zaposlitve in izobraževanju sem se zavedala, kako pomembno je dobro obvladati slovenščino. Sodelovala sem v jezikovnih tečajih in delavnicah, da bi izboljšala svoje veščine v tem kontekstu.

-      Družabno življenje: Za aktivno sodelovanje v družabnem življenju in vključevanje v lokalno skupnost sem si prizadevala izboljšati svojo sposobnost sporazumevanja v slovenščini.

Te izkušnje so jih kot priseljenke naučile, kako je pomembno je nenehno izboljševati svoje jezikovne veščine, da bi se bolje vključile v novo okolje in kulturo.

Izpostavile so tudi izzive pri uporabi slovenščine in načine, kako jih premagujejo:

-      Omejen besedni zaklad: Srečujem se z omejenim besednim zakladom v slovenščini, zato redno vadim in se učim novih besed ter fraz.

-      Izgovorjava: Moja izgovorjava ni vedno popolna, zato si prizadevam za izboljšanje izgovorjave s pomočjo učiteljev in jezikovnih tečajev.

-      Razumevanje narečij: Slovenščina ima različna narečja, kar lahko oteži razumevanje. Poskušam se prilagajati in se učiti različna narečja.

-      Samozavest pri komunikaciji: Samozavest pri govorjenju slovenščine je pomembna, zato se trudim čim več govoriti s prebivalci Slovenije in se ne bojim narediti napak.

-      Razumevanje kompleksnih izrazov in izrazov: Včasih se srečujem z zahtevnejšimi besedami in izrazi. Zato redno berem in poslušam v slovenščini ter se učim nove besede.

-      Družbeno omrežje in vključevanje: Aktivno se vključujem v lokalno skupnost, obiskujem družabne dogodke in se trudim navezati stike s prebivalci Slovenije.

Ti pristopi so posameznicam pomagali premagati jezikovne ovire in se bolje vključiti v slovensko družbo.

 

Skupina delodajalcev (ZELENA)

Zelena skupina je raziskovala slovenščino na delovnem mestu.

 

Udeleženke so se v vlogi delodajalcev najprej podale v iskanje načinov za spodbujanje zaposlenih, da izboljšajo svoje jezikovne veščine v slovenščini. Nekaj njihovih predlogov:

-          Jezikovni tečaji: Organizacija ali subvencioniranje jezikovnih tečajev za zaposlene.

-          Jezični partnerji: Spodbujanje sodelovanja v jezikovnih menjavah med zaposlenimi različnih jezikovnih ozadij.

-          Spletni viri: Zagotovitev dostopa do spletnih jezikovnih virov in jezikovnih aplikacij.

-          Delovne naloge v slovenščini: Dodeljevanje nalog in projektov, kjer je uporaba slovenščine obvezna.

-          Notranja komunikacija: Uporaba slovenščine za notranjo komunikacijo in sestanke.

-          Kulturni dogodki: Organizacija kulturnih dogodkov in delavnic, ki spodbujajo uporabo slovenščine.

-          Nagrade in priznanja: Podeljevanje nagrad za izjemne dosežke pri izboljšanju jezikovnih veščin.

-          Zahteve za zaposlitev: Postavljanje zahtev za določeno raven znanja slovenščine pri zaposlovanju.

-          Mentorstvo: Mentoriranje novih zaposlenih s poudarkom na izboljšanju njihove jezikovne kompetence.

-          Finančna spodbuda: Dodeljevanje finančnih spodbud ali bonusov za dosežene jezikovne mejnike.

-          Koristi za izobraževanje: Ponujanje dodatnih koristi, kot so dodatni dnevi dopusta za učenje jezika.

-          Pohvale in povratna informacija: Spodbujanje zaposlenih s pohvalami in konstruktivno povratno informacijo pri izboljšanju jezikovnih veščin.

-          Prilagajanje delovnega okolja: Prilagoditev delovnega okolja za spodbujanje rabe slovenščine.

-          Delovne skupine za jezik: Oblikovanje delovnih skupin za jezik, ki se ukvarjajo z izboljšanjem komunikacije.

-          Redni pregledi: Periodični pregledi napredka zaposlenih pri izboljševanju jezikovnih veščin.

 

Zgoraj našteti ukrepi lahko pripomorejo k spodbujanju zaposlenih, da aktivno izboljšujejo svoje jezikovne veščine v slovenščini, kar pa ima pozitiven vpliv na kakovost komunikacije in produktivnost na delovnem mestu. V nadaljevanju so predelale tudi izzive pri uporabi slovenščine in kako jih kot priseljenke premagujejo. Nekaj njihovih izjav:

-          Omejen besedni zaklad: Izziv predstavlja omejen besedni zaklad v slovenščini. Za premagovanje tega izziva redno berem knjige, revije in novice v slovenščini ter se poslužujem spletnih jezikovnih virov.

-          Izgovorjava: Izboljšanje izgovorjave slovenščine zahteva prakso. Sodelujem v jezikovnih delavnicah in se redno pogovarjam v slovenščini s prijatelji in sodelavci.

-          Razumevanje narečij: Slovenščina ima različna narečja, kar lahko predstavlja izziv pri sporazumevanju s prebivalci različnih regij. Za boljše razumevanje narečij se pogosto pogovarjam z ljudmi iz različnih delov Slovenije.

-          Kompleksna slovnica: Slovenščina ima za nekatere kompleksno slovnico. Za izboljšanje gramatike redno vadim tvorjenje stavkov in berem slovenske knjige.

-          Samozavest pri komunikaciji: Samozavest je ključna pri govorjenju slovenščine. Redno sodelujem v javnih govorih, predavanjih in debatah, da bi izboljšal svoje komunikacijske veščine.

-          Kultura in jezik: Razumevanje kulture in jezika sta tesno povezana. Zato se trudim spoznavati slovensko kulturo, tradicijo in zgodovino, kar mi pomaga bolje razumeti jezik.

-          Družbeno omrežje: Povezovanje z domačini in družbeno omrežje sta ključnega pomena. Aktivno sodelujem v družabnih dogodkih, se vključujem v lokalno skupnost ter navezujem prijateljstva in strokovne stike.

-          Nikoli se ne preneham učiti: Zavedam se, da je učenje jezika nenehna pot. Zato se redno izobražujem, obiskujem jezikovne tečaje in se trudim izboljšati svoje jezikovne veščine.

 

Skupina izvajalcev izobraževanj – učiteljic (MODRI)

Modra skupina je raziskovala slovenščino v izobraževalnem kontekstu.

V prvem delu so iskali odgovore in razpravljali o tem, kako lahko kot učiteljice bolj učinkovito spodbujajo učenje slovenščine. Nekaj njihovih idej:

-          Ustvarite motivacijsko okolje: Spodbujajte pozitiven odnos do jezika in kulture. Razložite pomen znanja slovenščine za osebno in poklicno rast.

-          Ponudite raznolike učne vire: Zagotovite dostop do različnih učbenikov, učnih gradiv, spletnih tečajev in jezikovnih aplikacij.

-          Komunikacijske priložnosti: Spodbujajte pogovore v slovenščini. Organizirajte jezikovne delavnice, skupinske razprave in interaktivne učne dejavnosti.

-          Osebno prilagojen pristop: Upoštevajte različne učne slovenske stile in potrebe posameznikov.

-          Krepitev besedišča: Osebno delo na razširjanju slovarja. Določite določene dneve ali teme za širitev besedišča.

-          Kulturni dogodki: Udeležba na slovenskih kulturnih dogodkih, ogled slovenskih filmov, branje slovenske književnosti.

-          Učenje s sošolci: Spodbujajte učenje v skupini. Organizirajte skupinske projekte in učne skupine.

-          Uporaba spletnih virov: Pridobite si dostop do spletnih orodij in virov za učenje slovenščine. Obstaja veliko brezplačnih spletnih tečajev, vadnic in jezikovnih aplikacij.

-          Učenje z igro: Uporabite igre, kvize in uganke za učenje slovenščine. Igre so lahko zabavne in učinkovite pri utrjevanju znanja.

-          Nagrajevanje uspehov: Spodbujajte učeče se z nagradami in priznanji za dosežene jezikovne mejnike.

-          Jasni cilji in spremljanje napredka: Postavite realne cilje za učenje slovenščine in spremljajte svoj napredek. Določite, kaj želite doseči in kako boste dosegli svoje cilje.

 

Z ustreznimi pristopi in zavzetostjo lahko v vlogi izobraževalcev/učiteljev spodbudimo bolj učinkovito učenje slovenščine in dosegamo jezikovne cilje. V nadaljevanju je skupina iskala glavne ovire, s katerimi se učenci srečujejo pri uporabi slovenščine. Izpostavile so naslednje ovire:

-          Jezikovne ovire: Pomanjkanje jezikovnih veščin, vključno z omejenim besednim zakladom, lahko omeji sposobnost učencev za izražanje svojih misli in razumevanje učnih gradiv.

-          Kulturne ovire: Različne kulturne norme in vrednote lahko vplivajo na način komunikacije in razumevanje v izobraževalnem okolju.

-          Motivacija: Pomanjkanje motivacije za učenje slovenščine lahko zmanjša željo učencev za izboljšanje jezikovnih veščin.

-          Strah pred napakami: Učenci se lahko bojijo, da bodo naredili napake pri govorjenju slovenščine, kar lahko vodi v okrnjeno samozavest in komunikacijske ovire.

-          Pomanjkanje priložnosti za prakso: Omejen dostop do priložnosti za praktično rabo slovenščine izven šolskega okolja lahko zmanjša učinkovitost učenja.

-          Kakovost izobraževanja: Razlike v kakovosti izobraževanja in pristopih poučevanja lahko vplivajo na sposobnost učencev za učenje in razvoj jezikovnih veščin.

-          Omejen dostop do virov: Omejen dostop do učbenikov, gradiv in spletnih virov v slovenščini lahko oteži učenje.

-          Pravna vprašanja: Za nekatere učence, še posebej priseljence, lahko pravna vprašanja, povezana z dovoljenjem za bivanje, vplivajo na dostop do izobraževanja v slovenščini.

-          Nerazumevanje izobraževalnega sistema: Pogosto tudi nerazumevanje izobraževalnega sistema, učnih programov in zahtev učiteljev lahko predstavlja oviro za učence.

Prepoznavanje teh ovir je ključnega pomena za oblikovanje pristopov, ki lahko pomagajo učencem pri premagovanju teh težav in izboljšanju uporabe slovenščine v izobraževanju.

 

Hvala vsem, ki ste se nam pridružili in prispevali k tej izjemni izkušnji. Skupaj spreminjamo svet, eno besedo naenkrat! 💬🌍

#PovejSvojoZgodbo #SvetovnaKavarna #Slovenščina #Kultura #DruštvoNOVUS